Latinski izrazi prevedeni v slovenščino in njihov pomen
acianofilen - stene in plazmatski deli mikrostruktur, kadar se ti ne obarvajo v krezilnem modrilu ali laktofenolu; nemodriv, nemodrilen
akantohifidij - hifidij, sterilna, cevonitim podobna tvorba v trosnici, manjša kakor mehurka, z mnogimi kratkimi bodicami
alantoiden - klobasičast, valjasto upognjen
alevriospora - majhna končna hlamidospora, dozdevno konidij. Ne odpadejo takoj, oblikujejo plasti mokastega videza; hrastov ostrigar
amiloiden - z jodom, po Melzerju se obarva struktura sivo ali temno modro, membrana trosov, perispor, mešičkovo ustje
anteridij - element glive, moški spolni organ diskovnic, ki oplodi askogon
apeks - vrh trosa, na nasprotni strani pecIja, sterigme
apendiks = apikul
apikul - izrastek na trosu, s katerim sedi na peclju, sterigmi
apotecij - trosnjak z razvito, na površini ležečo trosnico, ki jo sestavljajo mešički in nitnice pri diskovnicah (Dyscomycetes)
ask - mešiček, trosorodna celica, velika, okrogla, jajčasta, cevasta, v kateri se razvijejo raznopolni trosi, po 8 ali mnogokratnik števila 4, redko manj, 4 ali 2
askogena hifa - cevonit, pognala iz askogona, z jedrnim parom
askogon - element glive, ženski spolni organ diskovnic, ki poraja mešičke, aske
bazidij - podstavek, spolna celica pri prostotrosnicah, v kateri se porajajo trosi, bazidiospore
bazidiol - sterilna celica, podobna podstavku, manjša, ki med bazidiji »tlakuje« trosnico
bazidiospora - tros, ki nastane spolno v podstavku, bazidiju
biseriaten - dvovrsten, razvrstitev trosov v mešičku v dveh vrstah
bitunikaten - mešiček z dvojno steno, dvoj¬nostenski
cianofilen - strukture, ki se v krezilnem modrilu obarvajo izrazito modro, ste¬ne trosov in plazmatski deli
cistidij - mehurka, prikoničena, glavata ali kijasta, nespolna celica, ki presega raven trosnice, štrli in zraste iz podtrosnice, subhimenija ali trame, mesa trosnjaka, neredko so oskorjene s kristali kalcijevega oksalata, druge so na betu in na površini klobuka
cistidiol - majhna mehurka, cistidij, ki se ne razlikuje po obliki in velikosti od podstavka, nima pecljev, ne poraja trosov, sterilna
cotton blue - staničevinsko modrilo, bombažno modrilo, BM za barvanje celuloznih mikroskopskih struktur
dendrofiza - rogovilasta mehurka, večinoma ostrinska, heilocistidij, ali celica na klobuku, pilocistidij, na prostem koncu nazobčano ali rogovilasto razvejena
dekstrinoiden - z Melzerjevim reagentom ali lugolom se strukture ne obarvajo sivo modro, marveč rumeno rjavo, rdeče ali vinsko rjavo, po izpiranju ohranijo barvo; (=psevdoamiloiden)
dermatocistidij - mehurka na kožici klobuka (=pilocistidij)
dimitičen - dvoniten, trama, sestavljena iz dveh vrst cevoniti, rodnih in ogrodnih ali rodnih in veznih
dihotomen - viličasto razvejen
dikariotičen - dvojedrn, pri združenju dveh celic, plazmogamiji
disepiment - stena cevk pri luknjastih, poroidnih glivah, luknjarkah
diskomiceta - povečini ploščata gliva iz razreda diskovnic
efuzen - skorjast trosnjak, hrbtiščno priraščen na podlago, večinoma plosk, brez določene oblike, tako zaprtotrosnic kakor prostotrosnic
ekscipul - zunanje, oporno pletivo apotecija, ki obdaja hipotecij in trosnico z zunanje strani
eksoperidij - zunanjica, zunanja plast ovoja, peridija; prašničarke
ektoencim - encim, aktivna snov, ki jo gliva izloča navzven
elipsast - pakrožen, nepravilno krožen
encim - kemična snov, nastala v nekaterih celicah, sproža katalitične procese, npr. razgrajevanje organskih snovi, beljakovin, celuloze, lignina, hemiceluloze
endoencim - encim, aktivna snova, ki nastaja v celicah in deluje v njih
endoperidij - notranjica, notranja plast ovoja, peridija; prašničarke
epifragma - poklopka na posodastem trosnjaku; navadni lonček
epitel - plast okroglastih, elipsastih ali kubičnih celic, vidnih mikroskopsko v profilu
fertilen - ploden, roden, poraja spore
fotosinteza - biokemični proces v rastlini, pri katerem nastaja pod vplivom sončne svetlobe ob sodelovanju listnega zelenila iz ogijikovega dvokisa in vode sladkor, polisaharidi
funikul - popkovica, droben hifni preplet, veže peridiol s steno lončka, crucibutum idr.
fungicid - kemično sredstvo zoper glivične rastlinske bolezni
generativna hifa - rodna cevonit, na njenem skrajnem koncu se pojavi spolna celica, podstavek, bazidij
gleba - trosišče, hifni preplet, kapilicij, v katerem zorijo na podstavkih trosi, je poltekoča na zraku (klinčarke) ali sredica (suha kot prah), gmota, ki poraja trose in jo obdaja peridij (prašničarke)
gloeocistida - mehurka z oljno, sluzasto, smolasto alt drobno zrnato vsebino, je tenkostenska, večinoma podolgovata, v trami, kožici ktobuka in trosnici
gloeodimitičen - z rodnimi in oljnimi hifami
gloeohifa - glej gloeocistida (izg.: glojo...)
gloeoplera hifa - oljna cevonit z zelo dolgimi celicami ali enocelična s številnimi oljnimi kapljami v plazmi; jetrasta cevača
gutacija - kapljasto izločanje pri rastočih trosnjakih (voda, sok itn.)
heterogen - umeten, različne vrste, neenoten; rodovi, družine, redi različnega porekla, ki med seboj niso sorodni
hialin - prosojen, presojen, brez strukture
hifa - glivna votla nit, cevonit, enocelična ali mnogocetična votla, nitasta tvorba, ki sestavlja micelij, navadno med seboj niso zraščene, temveč prepletene
hifidij - sterilna, cevonitim podobna struktura v trosnici, manjša kakor mehurka
higrofan - prosojen, kadar je vlažen, prepojen, izginja na klobuku pogosto z odcednostjo in ob suši
hilarna depresija - glej: hilarna pega
hilarna pega - pega iznad peclja, sterigme, na uleknjeni strani trosa, večinoma reagira amiloidno
himenofor - trosniconosec, reliefna površina pri glivah, nosi trosnico
himenij - trosnica, mrenasta, generativna plast z mešički ali podstavki, ki prekriva reliefno površino trosniconosca
himenijalna seta - seta v trosnici pri večini usnjark, Hymenochaetáceae
hipotecij - glivna plast apotecija, ki leži pod trosnico in je pogosto vključen v ekscipul, zunanje oporno pletivo
hipodermij - spodnja plast kožice klobuka, izpod povrhnjice in iznad mesa, trame, klobuka; vinska polževka, H. capreolárius
hiamidospora - vegetativni tros z izredno debelo steno, zlasti pri nižjih glivah, konidij, nastane z zaokroženjem celice na koncu hife; preživi neugoden čas, vzklije šele po daljšem času
hrizocistidij - mehurka z rumeno vsebino, v lugu ali amoniaku z rumeno barvajočimi se delci v svoji notranjosti; strniščnice
induzij - pajčotanasto zastiralo, mrežasto pri klinčarkah, ki se odmota od vrha beta navzdol; Dictyóphora indusiáta
iniciatna faza - začetni stadij razgrajevanja lesa zaradi napada gtiv
inoperkulaten - mešiček, brez odpiralne, izmetalne naprave
inkrustiran - oskorjen z drobnimi delci, amorfnimi ali kristaličnimi zrnci pri cevonitih in mehurkah
katus - posebno tkivo, ki prerašča in zarašča rano pri drevju (ali na kosti)
kambij - meznik, tvorno tkivo med lesnino in skorjo
kapilicij - ogrodje v trosišču iz ojačanih cevoniti pri trebuhovnicah in sluzovnicah
karotenoid - rumeno ali rdeče barvilo, npr. v parafizah barvastih zaprtotrosnic ali pri solzarkah rumeno oranžne barve
karpofor - trosnjak, plodnjak, razmnoževalno telo glive
kaulocistida - mehurka na betu
kloroplast - klorofilno zrno, živ sestavni del celice, v katerem je listno zelenilo rahlo povezano z beljakovinami in lipoidi v procesu fotosinteze
kolumela - stebrina, stebričku podobno sterilno oporno tkivo v osrednjem delu trosišča pri nekaterih trebuhovnicah
konidij - vegetativni tros, nastal z zažetjem ali razpadom glivnih niti
korteks - skorjina, tanjša skorjasta plast iz zgoščenih cevoniti na površini beta in sklerocija
kortina - koprena, koprenasto, vlaknato zastiralo, pokriva liste mladih gliv, pogosto z ostanki na robu klobuka in na betu zrelih (koprenarke)
kutikula - kožica povrhnje plasti na klobuku glive; npr. golobice, katerih kožica je iz treh plasti, zgornji je kutikula
laticifera - tenkostenska hifa brez predelk z mlečkom ali brezbarvnim sokom
leptocistidij - tenkostenska mehurka, štrli iznad trosnice, dolga do 90 im in ø do 10µm; cvetoča grmulja
lignikolen - rastoč na lesu
makroskopski - viden s prostim očesom
medúla - sredica, vmesna plast pletiva med trosnico in zunanjim ogrodnim pletivom apotecija, ekscipulom
meioza - zoritvena delitev, redukcija po kariogamiji pri oploditvi
Melzerjev reagent - rabi za ugotavljanje amiloidne in dekstrinoidne barvne reakcije
metakromatičen - lastnost, da se barvni element, preparat, obarva drugače, kot je barva barvila
micelij = micel - podgobje, steljka, preplet glivnih niti, cevoniti glive v podlagi (tla, les, kultura itn.)
mikofilna gliva - glive zajedavke na drugih glivah ali pa živijo na odmrlih glivah
mikroskopski - viden pod drobnogledom
mitra - oglavna poveza, svečeniško pokrivalo v starem Rimu, podobno pokrivalu na dva škrica
monomitičen - enoniten, samo iz rodnih cevoniti
mukronaten - s kratko, topo konico trosa ali mehurke
mutagen - snov, ki povzroči spremembo (koda) v razvoju celice
oleifera - gloeocistidijem podobne cevoniti katere vsebina močno lomi svetlobo, npr. pri citronasti mušnici
oksidaza negativen - gliva ne vsebuje encimov za razgrajevanje lignina; rjavotrohnobne glive
oksidaza pozitiven - reakcija pri glivi, ki vsebuje encime za razgrajevanje lignina; povečini belotrohnobne glive
operkulaten - mešiček z izmetalno napravo v obliki poklopca
optimalna faza - srednji, najintenzivnejši stadij razgrajevanja lesa zaradi napada gliv
ostiol - odprtina na periteciju, pogosto izbokla ali dulčasta
ovalen - jajčast (primerjaj elipsast)
parafiza - nitnica, sterilna drobno nitasta celica med mešički kot opora. Pogosto vsebuje barvila. Razporejene so med mešički pri askohimenialnih glivah kot podporni element - značilno za diskovnice (Pezizäles)
parakapilicij - kapilicij iz presojnih, tenko ali deloma debelostenskih cevoniti, ki so enakomerno pregrajene v trosišču, glebi, dozdevno podobne kapiliciju pri prašničarkah ipd.
parenhim - tkivo solidnih organov pri višjih bitjih; jetra, ledvica itn.
peridiol - lečasti skupek trosov in himenija; Nidulariáceae
peridij - ovoj pri trebuhovnicah, sestavljen iz dveh ali treh plasti, iz eksoperidija, endoperidija in vmesne, intermediarne plasti
perispor - obtrosje, rahlo tkivo, ki obdaja tros po njegovem oblikovanju v dozoreli fazi
peritecij - majhen podolgovat, okrogel ali vrčast trosnjak pri pirenomicetah
pilocistida - mehurka v kožici klobuka = dermatocistidij
plazmodij - sluzast, mlad stadij pri sluzovnicah (Myxomycetes)
plaža - bolj ali manj jasno omejeno gladko območje trosove stene ali s komaj zaznavno ornamentiko iznad izrastka, apendiksa pri bradavičastih trosih
plektenhim - gostoplet, gosto glivno »tkivo« v zalogarju, sklerociju
pleurocistide - mehurka na ploščati površini lista pri glivi listarki in stranici cevk pri cevarkah
pora - ustje, bolj ali manj ozkih cevk, pri cevarkah, luknjičarjih
probazidij - prva stopnja dozorevajočega podstavka pri razdelkaricah, tudi hipobazidij, prvi stadij razvoja prek metabazidija v podstavek; pogosto je okrogel in ima debele stene
prozenhim - redko glivno »tkivo«, redkoplet
psevdoamiloiden - glej dekstrinoiden
psevdodiafragma - gostejša klobučevinasta plast, ki ločuje trosišče, glebo, od podtrosišča, subglebe, pri nekaterih prašničarkah; senožetna plešivka
psevdoparafiza - sterilni element, bazidiol, če ne presega ravni trosnice
psevdosklerocij - nepravi zalogar, iz gostopleta, kjer so glivne niti prepletene med podlago, zemljo, peskom in ni ovojnice, npr. gomoljasti luknjičar, P. tuberáster
redukcija - zmanjšanje dedne mase na po¬lovično, meioza, zoritvena delitev
resupinaten - hrbtiščen, s hrbtom priraščen na podlago kot mnoge lesne gobe, slojevke in skorjevke idr.
rizomorfi - micelijski konopci s čvrsto zunanjo steno; mraznica
saprofit - gliva, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi deli
saproparazit - gliva, ki se naseli na oslabelem gostitelju, ga zajedavsko ubija in nato živi dalje na njem kot gniloživka
sekundarni tros - v trosih nastali drugotni majhni trosi v kalitveni fazi; na že odvrženih trosih poženejo drugotni trosi veliko manjši
sept - predelka, vmesna stena, pregrada med dvema v dolžino raščenima cevonitma, hifama
septiran - s predelko, vmesno steno razdeljen cevast, votel element: hifa, parafiza, generativna cevonit
seta - debelostenska, rjava, prikoničena mehurka v trosnici ali v tkivu usnjark, Hymenochaetáceae
sferocista - mehurnica, okrogla, sterilna celica v pletivu golobičark, Russuláceae, in pri nekaterih drugih v kožici ali zastiralu; eksoperidij, prašničarke
sinonim - mlajše znanstveno ime za glivo, neveljavno po nomenklaturnih pravilih
sirocij - ločitvene ploskve v panju, štoru, ki jih ustvari micelij glive, da si zavaruje vlago v svojem rastišču
skeletna hifa - ogrodna cevonit, navadno zelo dolga, nerazvejena ali le malo; povečini so vzporedne, debelostenske z ozko svetlino, brez predelk in brez zank pri dvo- in trinitnih vrstah gliv
sklerocij - zalogar, zunaj trosnjaka, skladiščni organ v podlagi ali v gostitelju, trd in trajen, pogosto s posebno zgradbo skorje, Sclerotinia
skrobikula - jamica na betu ali na klobuku, pri mlečnici, sirovki ipd.
s. lat. = sensu lato - v širšem smislu, pomenu
spinula - glej: seta
sporulacija - trosenje dozorelih trosov s podstavkov in iz mešičkov
spora - tros, razmnoževalna prvina pri glivah, mikroskopsko majhno eno ali mnogocelično telesce
ss. - (= sensu) v smislu
s. str. = sensu stricto, v ožjem smislu, pomenu
sterigma - pecelj, nosilna zveza med podstavkom in trosom, ko ta po zoritveni fazi izstopa iz bazidija
stroma - gosto prepleteno glivno tkivo, sredica, v kateri nastajajo periteciji nekih zaprtotrosnic (Hypöxylon) in pirenomicet (Hypocreäles, Sphaeriäles)
subalpski - višje gorske lege, ok. 1200m nad morjem in do gozdne meje
subgleba - podtrosišče, oporni bazalni del trosnjaka izpod trosišča, prav tako obdano z ovojem, peridijem
sukcesija - pojavljanje gliv na odmrlem lesu v časovnem zaporedju
taksonomija - znanost o razdelitvi bitij v sistematične skupine, vse do vrste
toksin - strupena snov, ki jo izločajo patogene glive
trama - »meso« glivnih trosnjakov ne glede na čvrstost
trihoderm - pokončne celice povrhnje plasti, kot plot, palisada, neurejene in ne sestavljajo himenodermne plasti. Taka površina je polstena do lahno klobučevinasta, lahko tudi želatinizirana (iksotrihoderm)
trimitičen - pletivo iz rodnih, ogrodnih in veznih cevoniti
uncinaten - kljukast, list ob betu ostro ali topo kljukasto izbočen, hkrati globoko izrezan in visoko zobčasto priraščen na bet
uniseriaten - enoreden, enoserijska razvrstitev trosov v mešičku
unitunikaten - enojnostenski, npr. mešiček z enojno steno
vakuolarna hifa - tenkostenska, mešičkasta, neenako široka cevonit, pogosto z barvili, opazna med drugimi hifami; osmojena bjerkandera
velum - ovoj, zastiralo pri nekaterih trosnjakih listark, ki jih delno ali v celoti ovija, velum universale, ali prekriva liste, cevke kot zastiralo, velum partiale.
OSNOVNI REAGENTI ZA DOLOČANJE GLIV
Reagenti za makrokemične reakcije
dušikova kislina HNO3, ca 65%
solna kislina HCI, ca 36-38%
žveplova kislina H2SO4r 60-70% (3 ml vode + 4m1 konc. žveplove kisline; kislino vlijemo v vodo – nikoli obrnjeno) Rumeno, zeleno ali rjavo obarvano kislino je treba zamenjati s svežo.
kalijev lug KOH, 30-40% in 2,5-3%, za koprenke navadno 20%
natrijev lug NaOH 30-40%, za ko¬prenke navadno 20%
amoniak NH3, 25%
anilin, eist ali kot anilinska voda, z anilinom zasičena
bencidin 1 % alkoholna raztopina (pozor, kancerogen!)
feriklorid FeCl3, 10% vodna raztopina
ferosulfat FeSO4, 1 g kristalov raztopimo v 10 ml vode, nato dodamo 2-3 kaplje koncentrirane žveplove kisline (H2SO4)
formol 35-40% (=formalin, formaldehid)
fenol, 2gr kristaliničnega fenola raztopimo v 100ml vode
fenolanilin, v 10ml 2-3%> vodne raztopine fenola kanemo 3 kaplje anilina in 5 kapelj koncentrirane žveplove kisline
gvajakol, v etanolu raztopimo kristale ali oljno tekočino - občutljiv za svetlobo in zrak
gvajak, 1 g gvajakove smole raztopimo v 5g 60-70% alkohola
laktofenol, pomešamo mlečno kislino in 2-3% karbolno kislino v enakih delih
lugol raztopina, 1 g joda in 2 g kalijevega jodida raztopimo v 150ml destilirane vode
Melzerjev reagent, 0,5g joda i n 1,5g kalijevega jodida raztopimo v 20ml vode, dodamo 20 ml kloralhidrata
(zadnjo mešanico je bolje pripraviti svežo)
kloralhidrat raztopina: 20g kloralhidrata v 10 ml destilirane vode, sveže pripravljeno
alfa-naftol, 1 g alfa-naftola raztopimo v 2ml etanola, dodamo 4ml destilirane vode
SF = sulfoformol, 35-40% formolu dodamo enako količino 60-70% žveplove ki¬sline (nikakor obrnjeno!)
SV = sulfovanilin, v 3 ml vode dodamo 8ml koncentrirane žveplove kisline, nato v tej mešanici raztopimo 18 vanilina (reagent je omejeno obstojen)
živosrebrov nitrat - 1 g Hg se raztopi v 10ml dušikove kisline (obstojnost le 2-3 mesece. Pozor: zelo strupen!)
Reagenti za mikrokemične reakcije pri zaprtotrosnicah
Melzer: za apikalni odpiralni aparat in membrano pri mešičkih; modro je pozitivno = amiloidno; rumeno ali rjavo= dekstrinoidno; brez reakcije = negativno
krezilno modrilo: za barvanje trosove ora¬mentike: bradavic, bodic, krilc; po¬tencirano modro (jasneje izraženo) pozitivno (metahromatizem trosov)
amoniak: za posuške; tkivo apotecija po¬stane v amoniaku hitro vlaknato, posamezni deli so izrazitejši, mogoče jih je neposredno barvati
KOH 4-10%, za posuške, deluje podob¬no. Pred barvanjem je treba lug izprati iz pletiva. Mikologi uporabljajo še druge specialne reagente in ustrezno tehniko.
giemsa - za barvanje vegetativnih jeder
laktofenolkoton modrilo: 0,05g kotonskega modrila raztopimo v 30g mlečne kisline (za cianofilnost stene trosov, poteka hif v tkivu gostitelja)
sudan IV - za oljne kaplje v miceliju in v trosih
tuš ali vodna tinta: za opazovanje sluzastih struktur
KOK - karmin ocetna kislina: zasičena raztopina karmina v 50% ocetni kislini; za barvanje karminofilnih zrnc v bazidijih
BM - staničevinsko modrilo: bombažno modrilo (cotton blue) za barvanje celuloznih sestavin.
Priprava:
a) 0,05g anilinskega modrila raztopimo v 30g mlečne kisline; stati mora 24 ur, nato ga filtriramo;
b) 0,1 g filtrata primešamo 100 ml vode.
Reagenti za kemične reakcije pri rodu Leccinum
zelena galica - FeSO4 10% vodna raztopina
formol = formalin 40% raztopina formaldehida (HCHO) v vodi
gvajak 1 del gvajakovih zrn + 5 delov alkohola
žveplova kislina - H2S04 60-70
kalijeva lužina – KOH navadno 10% vodna raztopina
Melzerjev reagent ½ g joda, 1 ½ g jodkalija v 20 ml vode in 20m1 kloraihidrata (strup!)
amoniak - NH4OH 10% vodna raztopina
fenol 2-3% vodna raztopina
Navodilo za barvanje trosov golobic:
Trosi golobic in mlečnic imajo na zunanji površini poseben trosni okras, ki se barva z jodovico (amiloidna reakcija). Ker je jodovica precej temna, dodamo kloralhidrat, ki preostalo jodovico razredči in zbistri, da lažje opazujemo trose.
Za gledanje trosov pod mikroskopom klobuk golobice za nekaj ur postavimo na objektno stekelce, da spusti trosni odtis (trose). Trosni odtis površine 5 x 5 mm - ostale trose obrišemo s stekla - obarvamo z Melzerjevim reagentom. Najprej kanemo na steklo Melzer A - temno tekočino, da se trosi v celoti omočijo – ne obarvane, ki plavajo, odstranimo s pivnikom. Odvečno temno tekočino tudi odstranimo - popivnamo s pivnikom ali časopisnim papirjem, da na stekelcu ni več proste tekočine. Nato dodamo Melzer B - gosto prozorno tekočino tako, da omoči trose in da je je zadosti, da po tem, ko preparat pokrijemo s krovnim steklom, med obemi stekli ni zraka. Krovno steklo narahlo pritisnemo (zadošča že, če odvečno tekočino ob robu krovnega stekla pri straneh popivnamo). Malo počakamo, da se pretakanje tekočine po preparatu umiri in nato pogledamo pod mikroskopom. Idealno sliko dobimo, če je preparat čim tanjši, le za dobro debelino trosov (cca 10 mikronov). Predebeli preparati naredijo na večjih povečavah motno sliko. Premočno stiskanje krovnega stekla pa povzroči, da trosi popokajo in da jih poškodujemo. Trose gledamo pod največjo povečavo z imerzijskim objektivom (objektiv x100), ker se trosni okras šele takrat dobro razloči. Trosni okras je lahko fino mrežast (Russula emetica), bradavičast, iglast (Russula integra), grebenat (predvsem veliko mlečnic), navadno pa mešan. Vsaka vrsta ima svoj trosni okras, kot bi imela svoj obraz. Ob dolgem sedenju za mikroskopom se včasih zazdi, da golobice skoraj lahko ločiš po obrazih, čeprav jih je traba pogledati kar nekaj. Na površini trosa opazujemo ploščico (predel nad sterigmo, ki ima velikokrat drugačen okras od ostale površine) in sterigmo - nosek. Velikost trosov se meri neto, brez okrasa, torej samo telo. V nekateri starejši literaturi, npr. (J. Schaeffer, Die Gattung Russula) pa so trosi merjeni "brutto" - z okrasom. Trosi golobic in mlečnic so elipsoidne oblike, bolj ali manj podolgovati. Za natančne meritve je potrebno izmeriti vsaj 25 normalno razvitih trosov. normalna velikost trosov golobic se giblje od 5x7 mikronov pri majhnih do 10x14 mikronov pri velikih trosih. Upam, da nisem preveč zakompliciral in da je besedilo razumljivo.
Napisal: Andrej Piltaver